﻿<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<!-- 
Besedilo naloge:

Za določen glosár (spletna povezava) naj študent izdela uvozni program, katerega rezultat naj bo datoteka XML,
ki naj ima spodnjo obliko. Po možnosti (če ima glosar za pojem določeno tudi področje) naj bo pri vsakem pojmu, 
podano tudi področje, kamor lahko pojem uvrstimo. Hierarhijo področij uporabnik postavi v XML pred samimi pojmi v okviru
oznake <podrocja>...</podrocja>. Če sam pojem v glosarju tega ne vsebuje, naj poskusi to določiti ročno ali
polavtomatsko. 

Vsak pojem sme biti uvrščen v več področij. Če spada v več področij, potem naj bodo področja razvrčena po relevantnosti; 
tj. na prvem mestu določimo njegovo glavno področje itd. Pri hierarhiji področij določimo za vsako področje identifikator in ime.

Pri opisu pojma izberemo identifikatorje pripadajočih področij, kamor pojem uvrstimo. Poleg tega za vsak pojem določimo 
njegov naziv in krajšo opredelitev ali opis pojma. Podamo še povezave, ki predstavljajo spletne vire, 
kjer je ta pojem opisan, dan primer zanj itd. ali pa je v povezavi z drugim izrazom (pojmom). V drugem primeru je mogoče,
da sploh ni zunanje spletne povezave, ampak samo izraz. V tem primeru pač povezava ne vsebuje drugega, kot izraz. 
Povezav je lahko več. 

Ker je težko pričakovati, da bo hierarhija področij za pojme podana vnaprej, predlagamo, da se pojme najprej 
nehierarhično naniza znotraj oznake <podrocja>...</podrocja>. Torej, samo na eni ravni (ni podpodročij).
V zadnji fazi, ko so pojmi že izdelani, področja pa znana, pa področja ročno preuredite, kot je predagano v primeru.
V skrajnem primeru, ko pa področja za posamezni pojem niso podana, oz. se jih ne da niti ročno določiti, pa področij
pač ne podate in se jih pri pojmih ne določi.

Če je glósar večjezičen, bi radi tudi to izkoristili, zato imamo možnost podati seznam jezikov in se pri nazivih 
(tj. konkretnih izrazih) nanašati na več jezikov. Opredelitev naj bo v izbranem jeziku (če je na voljo naj bo slovenska, 
sicer pa v izvornem jeziku; običajno angleškem).

XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. "well-formed").
-->
<glosar naziv="Študijski izrazi">
  <vir url="www.vrt.si/glosar/">Slovar vrtnarskih izrazov, Floristika in hortikultura, 2007</vir>
  <jeziki>
    <jezik id="1" naziv="angleški"/>
    <jezik id="2" naziv="slovenski"/>
    <jezik id="3" naziv="nemški"/>
    <jezik id="4" naziv="hrvaški"/>
    <jezik id="5" naziv="francoski"/>
    <jezik id="6" naziv="italijanski"/>
    <jezik id="7" naziv="finski"/>
    <jezik id="8" naziv="danski"/>    
  </jeziki>
  <podrocja>
    <podrocje id="1">
      <nazivi>
        <naziv jezik="1">Periods</naziv>
        <naziv jezik="2">Obdobja</naziv>
      </nazivi>
      <podpodrocja/>
    </podrocje>
    <podrocje id="3">
      <nazivi>
        <naziv jezik="1">Testing</naziv>
        <naziv jezik="2">Preverjanja</naziv>
      </nazivi>
      <podpodrocja>
        <podrocje id="5">
          <nazivi>
            <naziv jezik="1">Exams</naziv>
            <naziv jezik="2">Izpiti</naziv>
          </nazivi>
          <podpodrocja>
            <podrocje id="6">
              <nazivi>
                <naziv jezik="1">Conducting</naziv>
                <naziv jezik="2">Izvedba</naziv>
              </nazivi>
              <podpodrocja>
                <podrocje id="7">
                  <nazivi>
                    <naziv jezik="1">Oral</naziv>
                    <naziv jezik="2">Ustni</naziv>
                  </nazivi>
                  <podpodrocja/>
                </podrocje>
                <podrocje id="10">
                  <nazivi>
                    <naziv jezik="1">Written</naziv>
                    <naziv jezik="2">Pisni</naziv>
                  </nazivi>
                  <podpodrocja/>
                </podrocje>
              </podpodrocja>
            </podrocje>
          </podpodrocja>
        </podrocje>
      </podpodrocja>
    </podrocje>
  </podrocja>
  <pojmi>
    <pojem>
      <nazivi>
        <naziv jezik="2">študijske počitnice</naziv>
      </nazivi>
      <opredelitve>
        <opredelitev jezik="2">
          <![CDATA[Čas brez predavanj med obema semestroma, tj. med zimskim in poletnim v istem študijskem letu
        ter med poletnim študijskim semestrom nekega študijskega leta in zimskim semestrom prihodnjega študijskega leta.
        Zimske študijske počitnice ponavadi trajajo 3 ali 4 tedne, poletne pa približno tri mesece. Za poletne študijske
        počitnice velja, da en mesec poleg tega, da ni predavanj ni tudi izpitov. Prvim počitnicam ponavadi rečemo 
        "zimske počitnice", drugim pa "poletne počitnice". Prve trajajo nekje od srede januarja do srede februarja,
        druge pa od konca junija do konca septembra.]]></opredelitev>
      </opredelitve>
      <podrocja>
        <podrocje id="1"/>
        <podrocje id="3"/>
      </podrocja>
      <povezave>
        <povezava jezik="1">
          <naslov></naslov>
          <url>http://www.eslovar.si/?pojem=studijske_pocitnice</url>
          <opis/>
        </povezava>
        <povezava jezik="1">
          ...
        </povezava>
      </povezave>
    </pojem>
    <!-- Primer iz Webopedia.com: http://www.webopedia.com/TERM/O/OSI.html -->
    <pojem>
      <nazivi>
        <naziv jezik="1">OSI</naziv>
      </nazivi>
      <opredelitve>
        <opredelitev jezik="1">
          <![CDATA[ (1) (pronounced as separate letters) Short for Open System Interconnection, an ISO standard for worldwide communications that defines a networking framework for implementing protocols in seven layers. Control is passed from one layer to the next, starting at the application layer in one station, proceeding to the bottom layer, over the channel to the next station and back up the hierarchy.
          At one time, most vendors agreed to support OSI in one form or another, but OSI was too loosely defined and proprietary standards were too entrenched. Except for the OSI-compliant X.400 and X.500 e-mail and directory standards, which are widely used, what was once thought to become the universal communications standard now serves as the teaching model for all other protocols. Most of the functionality in the OSI model exists in all communications systems, although two or three OSI layers may be incorporated into one. OSI is also referred to as the OSI Reference Model or just the OSI Model.
          See a breakdown of the seven OSI layers in the Quick Reference section of Webopedia.
          Also see "The OSI Reference Model — Understanding Layers" in Webopedia's "Did You Know..." section.
          (2) Abbreviation for the Open Source Initiative. ]]></opredelitev>
        <opredelitev jezik="2"><![CDATA[Krajše preverjanje znanja (do 15 minut), ki se običajno izvede pred začetkom predavanja.]]></opredelitev>
      </opredelitve>
      <podrocja>
        <podrocje id="10"/>
      </podrocja>
      <povezave>
        <povezava jezik="2">
          <naslov>EnterpriseNetworkingPlanet</naslov>
          <url>http://www.enterprisenetworkingplanet.com/</url>
          <opis>EnterpriseNetworkingPlanet provides practical advice and news for running and managing an enterprise network. In-depth articles and news cover topics such as network management, network monitoring, servers, communications, Internet telephony, operating systems, and much more.</opis>
        </povezava>
        <povezava jezik="2">
          <naslov>ISO standard</naslov>
          <url>http://www.webopedia.com/TERM/S/standard.html</url>
          <opis></opis>
        </povezava>
      </povezave>
    </pojem>
  </pojmi>
</glosar>
